Nobena neznanka ni, da učenci naše šole radi zahajamo v trgovino Tuš, ki je le slabih 550 metrov (ali 5 minut hoje) oddaljena od šole. Tam počnemo vse sorte stvari, od druženja, do prehranjevanja. Večina naših učencev tja zahaja kar vsakodnevno, nekateri celo večkrat dnevno. Po navadi je to pred poukom ali po njem, se pa najdejo tudi redki primerki, ki se tja odpravijo kar med poukom samim.
Ker se kot devetošolca zavedava te problematike, sva se odločila, da izvedeva anketo o zahajanju v Tuš. Ugotovitve vas znajo presenetiti.
Prvo vprašanje se je glasilo: Ali si se že kdaj odpravil-a v Tuš pred/med/po pouku? Odgovora sta bila enostavna DA ali NE. Brez vmesnih odgovorov, brez heca; namen tega vprašaja je bil le, da bi izvedeli, koliko učencev naše šole je kadarkoli zašlo v to ,,bližnjo postojanko”.
Kot lahko razberete iz grafa, sta se slabi dve tretjini učencev odpravili v to ,,zbirališče mladine”. Podatki so naju presenetili, saj sva menila, da bo teh veliko več (okoli devet desetin – 90 %). Kljub temu prevladuje večina odgovorov Da, a kot boste videli v nadaljevanju, se število le-teh ves čas spreminja.
Nato sva jih povprašala o tem, kdaj se tja najpogosteje odpravijo. Opcije so bile pred poukom, po pouku ter med poukom, dodala pa sva še opcijo ne hodim v Tuš.
Rezultati so dokaj presenetljivi, saj sva menila, da bo med pred poukom in po pouku razmerje 1:1 (torej približno enako). Našlo pa se je tudi nekaj junakov, ki pa v ta ,,magični center nakupov” zahaja kar med poukom samim. Tega vsekakor ne podpirava, prav tako tudi ne učitelji, a tako je pač realno stanje. Poleg tega pa lahko vidite, kako inkonsistentni so odgovori naših učencev, saj jih je pri prvem vprašanju kar 36 % odgovorilo, da Tuša ne obiskujejo, v drugem pa le še 34 %.
Skozi celo anketo se ta številka nenehno spreminja, zato naju skrbi, da so naši učenci “nepismeni” ali pa je z njimi nekaj hudo narobe. To tudi potrdi, da rezultati ankete niso 100 % zanesljivi, a kljub temu lahko naredimo zelo dober približek realni situaciji.
Sledilo je nepogrešljivo vprašanje Zakaj hodiš v Tuš? S tem vprašanjem sva želela izvedeti, kaj je razlog, da učenci zahajajo v to ,,čarobno nakupovalno središče”.
Rezultati na prvi pogled niso nič posebnega, se zdijo povsem normalni, a po pregledu rezultatov močno obžalujeva, da sva dodala opcijo Drugo, pod katero so učenci pisali vse mogoče stvari, od ker ne hodim na kosilo, si kupim hrano, do ne grem nikoli, kar ni relevantno za našo raziskavo. Vsi odgovori napisani pod rubriko Drugo bi lahko bili izbrani v enem izmed navedenih, npr. Ne hodim v Tuš, Ker gredo moji prijatelji ipd …
To je še eden od razlogov, da sklepava o pojavu “bralne nepismenosti” naših učencih.
Naslednje vprašanje, ki je sledilo, je bilo Kaj si po navadi kupiš? Hotela sva izvedeti, kaj si učenci v resnici tam kupujejo.
Prav tako kot pri prejšnjem vprašanju sva tudi tukaj naredila napako – dodala sva opcijo Drugo, le da je v tem primeru bilo stanje še veliko slabše. Kar slabih 10 % učencev je pod Drugo navajalo odgovore, ki pa so bili milo rečeno kar absurdni. Več kot 5 učencev je odgovorilo hrano in pijačo. Nekateri so celo priznali nakup tobačnih in alkoholnih izdelkov. Bilo je tudi veliko odgovorov kontracepcijska sredstva. Nekateri pa so navajali odgovore, ki nimajo nobenega smisla s postavljenim vprašanjem ali pa so se zafrkavali, kar je v navodilih ankete bilo strogo prepovedano. Za take primerke (katerih imena poznamo) bodo” prišli ukrepi s strani šole”.
Naslednje, zadnje vprašanje, pa se je glasilo: Koliko denarja po navadi zapraviš ob enkratnem obisku Tuša?
Ugotovila sva, da naši učenci največkrat zapravijo od 1€ do 5€, kar je logično, saj večina pijač in hrane spada v to kategorijo cen. Presenetljiv pa je bil podatek, da kar 7 % (ali približno 15 učencev) ob enkratnem obisku Tuša običajno zapravi nad 10€.
Za zaključek bi rada še povedala, da nama je bilo izdelava in izvedba ankete v veliko veselje. Rezultati (večinoma) niso bili presenetljivi, skoraj vsi so le potrdili najine domneve. Nekateri pa so naju skoraj vrgli s stola. Presenečena sva bila nad številom učencev, ki so podali zelo kontroverzne odgovore – pri tem misliva na nakup alkohola ter tobačnih izdelkov.
Presenetilo pa naju je tudi število učencev, ki ne znajo pravilno reševati anket. Veliko učencev je namreč imelo velike težave že z branjem vprašanj in posledično seveda z reševanjem samim. Zato meniva, da bo potrebno naše učence poučiti glede reševanja anket in uporabi računalnika na splošno.
Devetošolca Aljaž in Vid
